Na začetku je treba povedati: spora med pobudniki ni bilo in ga ni, spor je med navijači in mrhovinarji.

Naslov na portalu Topnews nima prav nobene zveze z vsebino. Pisanje Vladimirja Voduška s citati Andreja Magajne o meni in omenjanje Janeza Janše pri tem je verjetno zgolj konstrukcija zaradi usmeritve pozornosti, čtivo je pač z JJ bolj vabljivo tudi za postreferendumske mrhovinarje, ki so vse bolj aktivni in samozavestni. Ob tem pa je zaznati tudi norčevanje iz inženirske stroke in dr. Duhovnika s strani »psihologov«in pripadnikov tako imenovanih »mehkih poklicev«, posvečenih v piarovskih vodah, kamor sam sebe uvršča pisec, ki me vneto kritizira, to je Andrej Magajna.

Vsega prispevka ne bom podrobno komentiral, ker mi to odvrača energijo od bistva in od mnogo pomembnejših zadev. To je zahteve za presojo ustavnosti zakona o 2 tiru. Naj vsak uživa v svojem »zosu« kot se njemu dopade. V odgovoru bom zato razmeroma kratek.

Kaj dela v sestavku Janša se ne vidi ne od daleč ne od blizu. Izpostavljanje moje domnevne agresivnosti in svojeglavosti pa očitno služi zgolj moji diskreditaciji in promoviranju politične korektnosti in sprejemljivosti v bazenu pomehkužene slovenske »fovšije«. Ta je zdaj očitno postala novo gorivo krščansko socialističnega kritika, ki je prišel na pogrebno slovesnost ostankov razpadajoče slovenske demokracije. Konkretno: na pogorišče sedanje referendumske ureditve, katere nemoč je ta referendum do kraja razgalil.

Andreja Magajne niti ne bom demantiral, to bi terjalo poseben napor. Vlada Voduška pa sprašujem zakaj se ni o mojem domnevnem »soliranju in neposlušnosti pri meni osebno oglasil da bi se iz prve roke verodostojno pozanimal. In seveda preveril kaj je na stvari res in kaj ne, preden me skozi Magajneva usta prepušča njegovi zagreti moji osebnostni diskreditaciji.

Za zaključek tega dela povem le to, da če bi oba kritika ob vprašanju ali naj sprožim referendumsko pobudo ali ne, ob njunem »modrovanju« zagotovo že na začetku obupal in referendumske pobude sploh ne bi sprožil. In referenduma vsekakor ne bi bilo. Sreča v nesreči je, da sem bil takrat sam. Dobronamerneži in dušebrižniki ter politični analitiki in korektneži mehkih poklicev na srečo niso bili prisotni. Kajti kolektivizem, ki se mu zdaj reče teamsko delo, je vsaki taki akciji ovira ne spodbuda. Po navadi jo še pred začetkom uniči. Moram pa reči, da med pristnimi pobudniki referenduma ni spora, spor je kvečjemu med preveč pametnimi in egocentričnimi levo/desnimi »navijači«.

Posebej pa velja omeniti vlogo televizije NOVA24TV, na kateri sem bil kot vodja kampanje skoraj v celoti cenzuriran in ignoriran, čeprav sem njen delničar. Delnice bom prodal na Bolhi po desetinski ceni. Morda jih bo kupil Orban.

Mnogim še sedaj ni jasno, da je na referendumu šlo tudi za simbolno izrekanje o začetku konca plenjenja državljanov, da se torej ni odločalo o režimski in Cerarjevi puhlici o napredku in razvoju države, kar je največja laž vladajočih po letu 1991. Tu pa je glavni problem. Prag revščine je v Sloveniji visoko nad pragom preživetja.

Verjetno gre večini še vedno predobro ali premalo slabo, kajti kot pravi pregovor le od hudega postaneš pameten. Žaba ki se počasi kuha se na zviševanje temperature navadi, je ne zazna, le počutje je vedno slabše. Potrebno bo še nekaj let, da bo zaznava večja, da bo udeležba ljudi večja.

Cerar slavi zmago prevar, ustrahovanja ter oholosti in arogance, jaz objokujem poraz slovenskega samozavedanja in triumf zanimanja Slovencev za pohane piške, drobtine iz bogatinove mize. Ko bo šlo za preživetje bo drugače.

Tudi do lastne države ne bi prišli, če ne bi bili napadeni od zunaj oz. od države, ki nam ni dala več dihati. Z osamosvojitvijo smo dobili slovensko paradržavo, ne svoje države. Očitno pa je slovenska paradržava ljudem pisana na kožo. Kajti korupcija, strahopetnost in podkupljivost duha sta njen sestavni del. Ko tudi paradržava ne bo več pretežno slovenska, bo žaba skuhana, vendar takrat bo prepozno, Slovenci ne bomo več v večini !

Referendum nas je stehtal, čeprav je tehtnica pokvarjena se je razgalila podhranjenost duha in njegova majhna specifična teža. Zakaj je temu tako ? Odgovor vrtijo v ljubljanski Drami kjer vrtijo Cankarjeve Hlapce, na ulici pa delijo pohane piške.

Sicer pa je referendumska ureditev taka, da državljan ne more zmagati. Zmagovit referendum v Sloveniji lahko organizirajo le politika, mafija, cerkev in (para)državni sindikati.

Naivno sem mislil, da bo ta referendum nov plebiscit. Pokazalo se je, da neenakost in neenakopravnost ni problem, problem je enakost duha, ki na to pristaja. Zato se pravo delo za spremembo šele začenja. Začetek je vložitev zahteve za vsebinsko presojo ustavnosti in zakonitosti zakona o 2 tiru. Zaradi tega mi Cerarjevi (j)etični podporniki že grozijo s smrtjo. Te sem že prijavil policiji. Upam, da preden te ljudi odkrijejo, ne bom padel z lestve, podobno kot priča - kriminalist, ki razkriva pranje milijarde $ in bančni kriminal.

Vili Kovačič. Državljan K.