V časopisu Finance so danes v naslovnici opozorili državljane, da je treba v nedeljo glasovati PROTI!

Takole pišejo: Nismo proti drugemu tiru, smo proti drugemu tiru za milijardo eurov. Nismo proti davkoplačevalskemu financiranju infrastrukture, smo pa proti temu, da davkoplačevalci plačujejo pribitek za korupcijsko tveganje. Drugi tir za milijardo eurov se gradi v istem pravnem okviru in v istem boju za oblast in istih moralnih standardih za pošteno in narobe, kot se je TEŠ6. Ne zaupamo vladi in ljudem okoli Mira Cerarja. 

V nadaljevanju obrazložijo, zakaj ne bo 9.000 delovnih mest, da denar ne bo pošteno porabljen, da ne bo razbremenitve avtocest, ne bo učinkovitega nadzora in nikakor ne bo razbremenitve davkoplačevalcev. 

1. Zakaj NE bo devet tisoč delovnih mest

To je najbolj seksi in najbolj razvojni argument vlade za drugi tir. Če bi bil resničen. Ni nobenega dvoma, da infrastrukturni projekti povečajo zaposlenost. Vendar pa poceni ali pa dragi infrastrukturi projekti enako povečajo zaposlenost, samo korist je pri dragih manjša. Enako število delovnih mest bi prinesel tudi pol cenejši drugi tir. In devet tisoč delovnih mest za pol milijarde je veliko bolje kot devet tisoč delovnih mest za milijardo.

Zakaj dvomimo, da je številka devet tisoč sploh uresničljiva? Vladna ocena temelji na študiji Mednarodne organizacije dela iz leta 2010, ki je govorila o tem, koliko delovnih mest je nastalo v ZDA pri infrastrukturnih projektih. Pozor, to je Amerika in to je bila finančna kriza, ko so bili infrastrukturni projekti generatorji zaposlenosti.

Ribiška mera vlade – tri tisoč služb preveč

Vlada se sklicuje tudi na študijo ekonomistov Velimirja Boleta in Dušana Mramorja iz leta 2007. Vlada trdi, da študija ugotavlja, da dodaten milijon ton pretovora v Luki Koper prinese 450 delovnih mest. Študija tega ne navaja, temveč avtorja na podlagi podatkov iz leta 2003 ugotavljata, da je poslovanje Luke neposredno in posredno vzdrževalo v gospodarstvu okoli pet tisoč delovnih mest, na vsak milijon ton pretovora torej Luka generira 450 delovnih mest. Ne samo, da vlada manipulira in uporablja nekaj, česar ni. Na nekorektnost vlade je za TV Slovenijo opozoril tudi Bole: Korektno bi bilo, da upoštevajo korekcije zaradi sprememb tonaže in strukture pretovora. Če so predpostavili, da bi se delež generalnega pretovora povečal, bi bilo skupno zmanjšanje ocene učinka na zaposlenost manj kot tri tisoč, če pa so predpostavili, da bi se generalni pretovor zmanjšal, pa bi bilo zmanjšanje učinka na zaposlenost večje od tri tisoč, je za RTV SLO povedal Bole.

Vlada je zanemarila še več pomembnih podatkov:
•na potrebe po delavcih vpliva sestava tovora, vozila in zabojniki jih dajo manj.
•Podjetja racionalizirajo! Število delovnih mest se ne povečuje kar linearno s povečanjem tovora ali obsega poslovanja.
•Pomembni dejavniki pa so tudi samo gospodarstvo in njegova sestava, globalni, ne le prometni, ampak menjalni tokovi, nove tehnologije.

Najnovejši argument države, kako ne pretiravajo z ocenami, je primerjava z avstrijsko oceno, da bo odsek železnice med Dunajem in Gradcem na baltsko-jadranskem koridorju z gradnjo predorov Semmering in Golica (Koralm) v desetih letih pomenil 18 tisoč delovnih mest. Kar je primerljiva ocena, kot so naše vladne za drugi tir.

Kako bodo nastajala delovna mesta, če pa za okoljska soglasja potrebujete deset let, če niste Magna

In zdaj pridemo do sistemskega problema, ki v Sloveniji omejuje zaposlovanje in posel. Vlada denimo pravi, da je dodatna rast delovnih mest vezana na vzpostavitev predelovalnih dejavnosti v zaledju pristanišča in na celotni trasi jedrnih koridorjev prek Slovenije. Ja, na Madžarskem. Ali pa v Avstriji. Kjer je recimo pivovar Bewog, namesto da bi bil v Sloveniji. Se spominjate desetletne birokratske kalvarije ribogojnice v Posočju? Ali pa Akrapovićevih šakalov? Kako je že s hrošči pri Luki Koper? Slovenija nima sistema, kako hitro dovoliti posel. Ne moti nas, da se je pri Magni vse dalo hitro, moti nas, da gre sistemsko odbijajoče počasi. In moti nas neenakopravna obravnava posla, ker ubija delovna mesta, namesto da bi jih spodbujala.

Tu so še posebnosti pri delovni zakonodaji. Zakaj lahko Luka plačuje storitev, čeprav v resnici najema delavce, in koliko bi se stroškovna učinkovitost Luke poslabšala, če bi morala vse ljudi redno zaposliti, kot smo jih recimo morali mediji, pa še to, ali smo jih morali vsi? Slovenija, če dosledno upoštevaš predpise, česar nekaterim ni treba, ni država, kjer bi službe zaradi sistemskih spodbud rasle kot gobe po dežju. In ni poceni ne privlačna z vsemi obremenitvami. Bodo tile ob drugem tiru zato, da se bo Cerarjev spomenik svetil, deležni boljših pogojev kot vaše podjetje?

 2. Zakaj NE ZAUPAMO, da bo milijarda pošteno porabljena

V Sloveniji imamo vse pomembne predpise in neskončno jih je, ki bi morali zagotavljati zakonito porabo javnega denarja. Vendar to ni tako. Z zakonom ne moreš predpisati poštenosti. To je vrednota, ki jo ljudje, podjetja in sistem imajo ali pa ne. V Sloveniji je velikokrat ni, kljub zakonom.
.
Zato je smešno, da vlada transparentnost, zakonitost in učinkovitost porabe milijarde evrov za drugi tir utemeljuje s tem, da je ravno zato sprejela zakon o drugem tiru. Še enkrat: z zakonom ne predpišeš poštenosti.
.
Imamo predpise, ki bi morali zagotavljati smotrno porabo javnega denarja, pa ministrstvo za gospodarstvo v Cerarjevi vladi, ki ga vodi Zdravko Počivalšek, še vedno objavi razpis, za katerega je iz aviona jasno, da je pisan na kožo enemu izvajalcu. Potem spremenijo pogoje, izberejo, revizijska komisija pa zavrne izbiro. To je pristop Cerarjeve vlade.

Z lahkoto delijo denar drugih ljudi, denar davkoplačevalcev. In ga tudi pobirajo. Ministrstvo za kulturo je predlagalo nov način za RTV-prispevek: plačevala naj bi ga vsak posameznik in vsako podjetje, odvisno od prihodka! Ne več na električni priključek. Nacionalna televizija ni optimalno organizirana, če dosledno upošteva delovno zakonodajo, če hoče izvesti vse, kar si želi, potrebuje denar. In vzemimo ga davkoplačevalcem. Kulturni minister Peršak je pred dnevi izjavil, da za zdaj spremembe niso predvidene, če pa bi se kdaj razmišljalo o spremembah, je to le ena od idej, je pojasnil.

Zdravstvo je drago in neučinkovito. Bolnišnicam zmanjkuje denarja. Vzemimo 136 milijonov evrov javnega denarja in ga dajmo bolnišnicam. Ne glede na učinkovitost. Ne glede na preplačane materiale. Ne glede na čakalne vrste. Saj po ministrici za zdravje Milojki Kolar ste itak sami krivi, da čakate, kaj pa ne greste drugam! To ni le nespoštljivo ravnanje z denarjem. To ni dostojno ravnanje z ljudmi.

Vlada Mira Cerarja se je spomnila tudi dodatnega davka za financiranje umetniških del. Nikoli ni dovolj.

Dimnikarje in njihove cene je liberalizirala tako, da so še dražji. Dodala obvezne plačljive storitve. Kakšno naključje: poslanec Cerarjeve SMC Aleksander Kavčič ni samo politik, je tudi 98-odstotni lastnik dimnikarske družbe KDS Ljutomer. Fino je imeti posel in odločati o zakonodaji za tovrsten posel. Ne velja samo za SMC, sicer. Velja pa tudi za SMC, ki vodi projekt drugega tira.

Ne zaupamo, da ne gre za politično plenjenje državnega denarja. Preprosto, ni se dovolj spremenilo in Cerarjevi ljudje niso novi ljudje. Cerajeva politika ni nova politika. In mehanizmi, kako do denarja za oblast, niso nič drugačni, kot so bili. Infrastrukturni projekti.

3. Zakaj NE bo razbremenitve avtocest ne okolja

Ker je ne more biti. Industrializacija je obremenitev okolja. In ko se bo povečal pretovor, se bo povečal tako po železnicah kot po avtocestah. Je pa res, da če bomo imeli zmogljivejšo progo, da bo šel večji del povečanja na železnice, še vedno pa bo šel del povečanja tudi na avtoceste.
.
Kar sicer v svoji tabeli trdi tudi vlada v okviru promocije za drugi tir. Leta 2016 je bilo po cestah in železnicah za 19,5 milijona ton pretovora: 7,7 milijona ton po cesti in 11,8 po železnici. Leta 2040 bo po vladnih projekcijah brez drugega tira 35,5 milijona ton pretovora, od tega po cestah 21,5 in po železnici 14 milijonov ton. Ob tem dodajmo, da so se na železnicah pohvalili, da bodo že letos, brez drugega tira, prepeljali 14 milijonov ton pretovora, kar je blizu zgornjih zmogljivosti.
.
Z drugim tirom pa vlada ocenjuje, da bo leta 2040 za 43,3 milijona ton pretovora, 18,5 po cestah in 24,9 po železnici. Avtoceste torej ne bodo razbremenjene glede na že danes obremenjene razmere, ampak bodo še dodatno obremenjene. Tako da če vam gredo na živce tovornjaki, vam bodo šli tudi z drugim tirom še bolj, ker bo pretovora preprosto več tako na cestah kot na železnici. To pa ne pomeni, da železniški pretovor zares najmanj obremenjuje okolje. Ima pač slabosti: žre elektriko, povzroča vibracije in je hrupen.

Vnovič bi želeli povedati, da vlada nima celovite rešitve za še eno obremenitev okolja, ki je tako pri cestah kot pri železnicah pereč problem. In to je onesnaževanje s hrupom. Da obstaja negativna eksternalija pri transportu – hrup, ki ogroža zdravje ljudi, priznava tudi slovenska evropska komisarka za promet Violeta Bulc. Pravi, da je prav železniški hrup ena od prioritet njenega mandata.

Železniški hrup ostaja edini ekološki izziv za železniški tovorni promet. Je pa upravljanje tega hrupa zelo drago, če bi ga prepustili le železnicam, bi to močno oklestilo in postavilo pod vprašaj stroškovno vzdržnost podjetij. Zato so ukrepi protihrupne zaščite na železnici financirani tudi iz nacionalnih in evropskih sredstev, vendar je teh premalo. V Evropi se za nove – tišje – vagone in vlake zamenja le dva do tri odstotke vse flote. Protihrupna zaščita je v projektu drugega tira omejena le na ukrepe ob drugem tiru, koliko bo davkoplačevalce stala celovita nacionalna rešitev železniškega hrupa, ve samo bog. Cerarjeva vlada pač ne.

To pa je pomembno za odgovor na vprašanje, koliko več kot milijardo bo v resnici cena drugega tira – če se ne omejimo na 27 kilometrov.

... več v financah