Ko poslušamo in beremo raznovrstna mnenja in sugestije, glede upravičenosti investicije v nekakšen »drugi tir«, ki bo rešil Luko Koper, se nam vedno utrne ista misel. To ni drugi tir, to je nova proga. Recimo ITF (International Transport Forum) pri  OECD projekt imenuje nova zaledna proga. Kasneje dobi ta proga status »pritočne proge«, to je  proge na Projektu 5 Lion – Kijev za terminal Luka Koper. Torej gradili bi naj novo progo in ne drugi tir!

Kakšno progo bomo sploh gradili? Za tovorni promet? Za potniški promet? Za mešani promet? Po kateri specifikaciji? Na ta pomembna vprašanja nimamo jasnih odgovorov.

Uredba (2011/275/EU)  in z njo Tehnične specifikacije za interoperabilnost v zvezi z Infrastrukturnim podsistemom vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti, zahtevajo točno opredelitev tehničnega standarda, po katerem se nova investicija izvaja. Klasifikacija proge mora biti nedvoumno določena, ker so s tem določeni tudi vsi ključni tehnični parametri proge. Če pa pogledamo spletno stran www.drugitir.si, ni nedvoumne specifikacije vseh gabaritov proge. Našteto je par gradbenih parametrov in pa ERTMS (GSMR/ETCS L2). Klasifikacije proge po  EU Uredbi (2011/275/EU) ni.

Torej tehnična specifikacija in klasifikacija »drugega tira« nista nedvoumno določeni.

Gremo naprej: Upravičenost gradnje

ITF pri OECD predvideva rast pretovora Luke Koper, ki temelji na analizah rasti Luke od leta 1991 – 2015. Analizira strukturo transporta na tem odseku, infrastukturne kapacitete Luke Koper, zaledno tržišče in mednarodne ocene za rast kontejnerskega prometa. Upošteva tudi napovedi Luke Koper za rast pretovora do 2020. Izdela tudi primerjave z drugimi pristanišči v EU ter s pristanišči v Severnem Jadranu. Na koncu naredi oceno, da je, brez drugega tira, povprečna planirana pretočnost prometa zagotovljena nekako do leta 2028. Po minimalni varianti pretočnosti prometa pa šele po letu 2030.

Skratka: preveč se nam mudi graditi nekakšen »drugi tir« , ki ni ali pa je proga, je tovorna ali pa je tudi potniška, enotirna ali dvotirna in zaenkrat še ni znano, po katerem standardu bo grajena. Vemo pa njeno ceno : čim višja je, tem bolje. Cena projekta varira skoraj za 100% ob predpostavki, da se gradi enojni ali dvojni tir. Opremljen bo z GSMR in ETCS L2. Saj res: Kaj je s projektom GSMR? Že zdavnaj bi moral biti končan!

Ta projekt drugega tira iz leta 2005 je že zastarel.  Iz primerjave  pa vemo, da je gradnja želežniškega tira v Italiji  za polovico cenejša Potreben je nov sodoben projekt za nov drugi  tir.

Naslednja stvar: Tveganja

Pri tem projektu je ogromno tveganj. OECD celo zahteva od Slovenske vlade, da obvesti morebitne investitorje o tveganjih na tem projektu. Najbolj bode v oči kritika, da je država Slovenija neprijazna do privatnih investiranj ter tudi pripomba, da lahko po letu 2017, ko je aktiven offshore terminal Benetke, obseg pretovora v Luki Koper stagnira. OECD opozarja tudi, da bo previsoka cena »drugega tira« preveč vplivala na ceno transporta ter pahnila državo v previsok strošek in nekonkurenčnost napram Avstriji, ki pridno gradi obvozne proge na koridorjih.

Slovenija se je odrekla predvidenemu terminalu v Sežani. Sedaj je terminal v Benetkah. Aktivnosti na delu proge Sežana – Divača, ki je del glavne proge Projekta 5 Lion – Kijev, so minimalne. Resnično prepuščamo koridorje Avstriji! Stvar je celo tako globoka, da bi lahko govorili o politični korupciji.

Skratka: na referendumu, ki je sicer potuha strokovnjakom za neopravljeno domačo nalogo, bomo PROTI gradnji drugega tira  po tem sprejetem Zakonu.  Proti nekem »drugemu tiru«, ki je verjetno zlat, ki je slepo črevo, nima določenega standarda in ga zaenkrat še ne potrebujemo. Luko Koper bomo morali reševati drugače, predvsem s kvaliteto, transparentnostjo in pametno strategijo.

PREMISLITE IN SE RAZUMSKO ODLOČITE  ZA OPTIMALNO VARIANTO KASNEJŠE IN MNOGO  CENEJŠE  IZGRADNJE DRUGEGA TIRA.

TA DRUGI TIR – IN NE PREDLAGANA “DRUGA PROGA” – BI SE  LAHKO ZGRADIL TIK  OB OBSTOJEČEM ENOJNEM TIRU IN BO POMENIL VERJETNO MNOGO CENEJŠO  INVESTICIJO V NOV  PROJEKT  ter mnogo hitrejšo izvedbo, največ tri leta in ne 12 let kot se to predvideva sedaj. 

Vir: Davkoplačevalci se ne damo, V. K.

ZAKAJ moramo na referendumu glasovati PROTI: