Ob zapisu g. Hanžka v dnevniku https://www.dnevnik.si/1042782904/mnenja/odprta-stran/protest-proti-nasilju-izvrsne-oblasti se človeku utrne misel, ki je izražena v naslovu in zato nadaljujem:

Kdo ima pravico v tem slovenskem narodu polarizirati ljudi, zaradi različne ideološke opredelitve in kopati nove rane v duši slovenskega državljana.

Nobeden in nihče.

Argumentirane razprave z vključevanjem vseh vrst strokovnjakov za določene javne projekte so lahko samo dragoceno tkanje vezi med aktivno generacijo samo in med vsemi generacijami za sožitje duhov.

G. Hanžek je ob problemu  TEŠ 6  prepoznal bistvene anomalije, ki jih je strnil v sedem alinej oziroma točk. Oholost oblasti povzroči nasilje izvršne oblasti in sedaj spoznavamo nasilje SMC, ki nima primerjave z nasilnostjo LDS v njegovi zgodovini oblasti. Nasilje z argumenti bi lahko še zadrževal proteste, vendar sedanja oblast izvaja nasilje brez argumentov, predvsem pa se skriva z kvazi legalnostjo, ki jo je skriti avtor – korektor zakonodaje več kot dvajset let vgrajeval v izvršna besedila.

Protest proti nasilju izvršne oblasti najbolje pokažemo z udeležbo na referendumu 24. septembra 2017 in z glasom PROTI povemo, da je takemu nasilju potrebno narediti konec.

Z glasom PROTI ne povemo samo, da smo proti nasilju izvršne oblasti, ki ga izvaja z koruptivnim zakonom, ampak smo proti razvojni blokadi, ki bo našo državo namerno uvrstilo v vrtiček nerazvitosti generacije naših otrok. G. Hanžku se zahvaljujem ker je napravil odlična izhodišča za ocenjevanje vsake investicije in ob njihovi uporabi omogočil jasno opredeljevanje državljanov za vsako investicijo. V nadaljevanju bom prikazal na primeru Drugega tira primerjavo z Dvotirno progo, ki jo zagovarjam kot cenejšo, hitrejšo in predvsem ekonomsko upravičeno investicijo tako za Luko Koper kot za našo državo.

1. predstavljanje investicije kot usodne za državo;

Investicija Drugi tir ni usodna za državo po nobenih kazalcih, predstavlja pa enega od zadnjih plenov državnega proračuna za 2,2 milijardi. Dvotirna proga po sedanji trasi je namreč mednarodno ocenjena kot investicija za 800 milijonov in zagotavlja še enkrat večjo pretočnost blaga kakor projekt, ki ga želi vlada Mira Cerarja uzakoniti. Največja laž pa je da stane projekt Drugega tira 961 milijonov. To je okrogla cena brez DDV za enotirno progo!

2. zagovarjanje investicije zaradi obljubljenih delovnih mest;

Druga laž je da bo izgradnja drugega tira prinesla 9000 delovnih mest. Kako je mogoče, da Luka Koper ne more redno plačati s svojim prometom 1000 delavcev po normalnih plačah, ampak se mafijski delodajalci izživljajo nad tujimi delavci, ki delajo kot prekarni delavci. Največji lastnik Luke Koper je država Slovenije, ki jo je začasno prevzela stranka SMC. Torej tak pojav neoliberalizma pokriva stranka SMC, kljub temu da leporečenje g. Kopačeve prikriva, dejansko pa je polno odgovorna za nastalo stanje. To ni neoliberalizem, to je mafijska združba balkanskih kriminalcev.

3. prilagajanje zakonov ali podzakonskih aktov potrebi posameznega interesenta;

Prilagajanje sedanjemu stampedu slovenskih železnic, ki v senci izvaja privatizacijo Infrastrukture skupaj z sindikati na Slovenskih železnicah.

4. izsiljevanje s časovno stisko;

Tretja laž vlade Mira Cerarja, poslancev SMC je, da se sprememba trase ne da opredeliti prej kot v petih letih. V primeru projekta MAGNA z nočnimi telefoni, javnimi grožnjami in uličnimi demonstracijami dosegajo spremembo lokacije na prvovrstni kmetijski zemlji v enem letu. Za dvotirno progo, kjer so levo in desno 20 m odkupljenega zemljišča v lasti Slovenskih železnic pa trdijo da je potreben čas pet let. To je duhovno nasilje nad državljani.

S projektom drugi tir bomo zagotovili povezavo Koper – Divača dve leti po naših konkurentih, s projektom Dvotirne proge pa bomo dve leti pred njimi. KDO ZDAJ TUKAJ BLOKIRA RAZVOJ SLOVENIJE? Nasilna vlada z izsiljevanjem ter neresnicami!

5. nepregledno delovanje;

Projekt Drugi tir ni bil nikoli javno preverjan z javnih razpisih, vedno je bilo neposredno naročilo. Kriteriji so umotvor vsakokratne oblasti, tako prej kot sedaj v in za Evropo. Komisarka nam ponuja nekaj sredstev, ki jih bomo dobili, če bomo zanesljivo železniško povezavo zgradili kasneje kot Avstrijci. Koliko metrov bo treba še prehoditi po žerjavici, da bomo Slovenci spregledali to osebno poželjivo mednarodno povezano preprečevanja pravega razcveta Slovenije.

6. demonizacija tistih, ki postavljajo kritična vprašanja;

Slab ali bolje neprimeren je akademik za profesorsko mesto, če ni sposoben javnega in odprtega dialoga z argumenti. Slaba je taka univerza, ki jih kot neuspešne politike nato sprejme v službo. Slabi so taki študentje, ki poslušajo take profesorje, ki ne prenesejo argumentirano in široko diskusijo. Vodenje države sta prevzela 2K (pravita da sta akademika) v kabinetu predsednika vlade, ki določata termine pripustov oz. razgovorov.

7. podpora nekaterih medijev pri »lomljenju hrbtenic« in linču neposlušnih.

Mediji, predvsem pa uredniki, hlapci lastnikov zavestno sodelujejo pri lomljenju hrbtenic že dalj časa. Primer Koprske druščine pri izdaji gradbenih dovoljen, kjer trojček v navidezni odprti družinski skupnosti določa, ali so odmiki za nekaj decimetrov primerni ali pa ne: V istem okolju pa podpirajo projekt Drugi tir, ki naj bi imel pravo gradbeno dovoljenje tako da predsednik vlade Miro Cerar potrjuje in njegov kolega Pirnat zapiše v zakon da so odmiki lahko do 90 m.

Zato je Zakon o drugem, tiru koruptiven, v neskladju z gradbeno zakonodajo, zagotavlja 45 letno razprodajo slovenske zemlje za piškavih 200 milijonov. Moja trditev da bomo slovenski davkoplačevalci plačali 2,2 milijarde iz integralnega proračuna sloni na dejstvu, da bo Luka Koper v petdesetih letih ob burnem razvoju lahko prelepljala največ 1,0 milijon ton po železnici, in če upoštevamo še stroške za transport lahko investicija v dvotirno progo največ 800 milijonov, Enotirni tir po trasi Drugega tira pri realni oceni tujih ocenjevalcev 1,4 milijarde brez DDV. Če sta dva tira je to najmanj 2 x toliko. Zraven pa je treba prišteti investicijo v obnovo obstoječega in še 180 milijonov za večje število lokomotiv. Torej je cela investicija zanesljivo več kot 3,0 milijarde.

Zaradi vsega navedenega vabim vse zdravorazumske Slovence, da se upremo taki oholosti izvršne oblati, kot jo sedaj vsiljuje za predragim, nedoločenim in predvsem nerazvojno naravnanim projektom kot ga ponujajo z Zakonom o drugem tiru, saj je bil in je en TEŠ 6 dovolj oziroma odločno preveč.

Prof. dr. Jože Duhovnik

Medvode