Članek

Odgovor JP Damijanu

Koliko stane kilometer predora se ve približno v tujini, pri nas pa nikoli!
Objavljeno Mar 01, 2019

Doktor ekonomije, ki trdi v oddaji StudioCity da so gradili predor v Markovcu s tehnologijo TBM https://vimeo.com/221274761 bi moral dobiti doživljensko prepoved komentiranja gradnje predorov.

 

Zakaj? Ker krepljčki ki se vrtijo roki običajnega bagrja pač niso ravno TBM stroj, ki je dolg bistveno več kot 100m in odrezuje kamenino in hkrati vstavlja prednarejene AB gradnike svoda predora. Ali bagar naklada in odkoplje mehko flišasto kamenino ali pa jo malce popraska praktično ne vpliva na ceno in čas gradnje kratkega predora, kjer bi tehnologija TBM bistveno podražila gradnjo z najemom takega stroja... Pri nas je  različica s manjšim premerom, TBM stroja bila do sedaj uporabljena edino pri gradnji pocezovalne cevi med elektrarno na Soči in akumolacijskim jezerom pred nekaj leti.


Ko je dr. ekonomije komentiral predlagani sistem “žičnice” dr. Duhovnika je v nemeri smešenja pomešal Blagovne znamke dveh konkurenčnih studiev in postavil zabaviščni vlakec v Disneyland, ki ga tam zagotovo ni. Namreč lastnik pravic za zgodbo o čarovnikih je konkurenčni studio, ki je zgradil po vzoru Disneylanda prav tako zabaviščni park v katerem se nahaja dobro utečen in upajmo dobro vzdrževan vlečni sistem, ki poganja vlak in to dovolj varno, da zadosti vsem varnostnim standardom, ki veljajo za uporabo. Na to me je opozorila takrat 13 letna hčerka, ki natančno ve kdo je lastnik avtorskih pravic za zgodbe in filme o čarovniku z očali. Vprašanje ali gre tukaj za neznanje dr. ekonomije ali zgolj izkoriščanje besede Disneyland, da bi v slovenščini dosegel večjo prepoznavnost za smešenje.

V medijih krožijo različne številke gradnje Karavanškega predora in za južni portal se vsaj še nekaj mesecev ne bo vedelo niti kdo ga bo gradil, končna cena pa bo znana šele po nekaj letih, ko bo morda zgrajen. Cene ki so trenutno v medijih se nanašajo za razpis za gradbena dela, se pravi za izkop, špric beton s sidrano armaturo, hidro izolacijo, AB zaključnim obokom in morda še AB cestiščem, če se bomo držali smernic ali pa bojo na hitro položili asfalt.

V tej ceni pa še ni vseh strojniških in elektro napaljav, zakar prihaja razpis kasneje. Koliko stane kilometer predora se ve približno v tujini pri nas pa nikoli.

Tudi v tujini se najdejo nekompetentne hudodelske združbe, ki nekatere projekte ženejo cene v nebo in se zaključijo tudi s sodnimi epilogi na sodišču. Kot naprimer obnova rezidence enega nemškega cerkvenega moža, pa nova opera v Hamburgu ali pa novo letališče Berlin.

Glede primerjave koliko,stane bazni železniški predor je potrebno navajati kakšno bolj svežo referenco kot pa iz leta 2011 ker so se podatki in cene tudi pri njih kaj spremenile. Namenoma sem navajal cel odsek 64km ne pa samo predorsko cev, da bi bila cena nekoliko cenejša. 


Toda projekcija končne cene je danes malce pod 10.000.000.000€ pravijo sveži viri in če delimo to ceno s krajšo razdaljo 55,4 km je cena za dve cevi en kilometer 180.505.415€/km dvotirnega predora.

Ob primerljivih da ne rečem enakih svetovnih cenah cementa, armaturnega železa, energije za pogon strojev in vozil inslovaške strokovne delavne sile, ki tudi sodeluje pri gradnji pod Brenerjem in je pri nas v majicah SCT in Primorje že gradila tako avtocestne predore Na primorski avtocesti kot železniškega v prekurskem odseku proge.

Za lažje razumevanje in spremljanje cen predorov priporočam branje knjige “Črne luknje rdeče številke” v nemškem izvirniku. Avtor Hubertus Hudeysen se dobro spozna na stvarnos gradnje predorov in je tudi avtor knjige, ki popisuje tragično nesrečo s požarom v Kaprunu z naslovom “155” to bi pa priporočil ex ministru Lebnu v branje on je namreč prepričan še vedno, da je smotrno gradit enotirno novo progo, da lahko povečamo promet na obstoječi progi za vožnjo dol po vodo oskrbnem območju in da nipotrebna dvosmerna elektrifikacija, ki bi omogočala rekuperacijo energije, in da je OK ce kljub načrtovanemu povečanju še naprej zaviramo in zažigamo kraški rob za edino protipožarno preventivo pa železnica uporablja pesticide in defolijante na vodo oskrbnem območju. 
V 37 km načrtovanih predorih po možnosti izvrtanimi s TBM strojem po vaših ugibanjih za progo dolgo 27km pa požarne nevarnosti sploh ni oziroma je zanemarljiva.


Nevedni, ki znajo za svoje blogovanje istržit visok dohodek so res dobri PR podporniki za plasiranje zastarelih projkektov, komaj čakam, da bo v kakšnem blogu podpora sežiganju plastike in odpadkov v zaprtih kuriščih Trbovljske cementarne ali termo elektrarne, ki absolutno niso primerna za sežiganje odpadkov.


Andrej Čufer u.d.i.a. MBA