Spoštovani poslanke in poslanci parlamenta EU,
poslanci vseh barv, vseh strank, vseh držav in vseh prepričanj!

Oglašam se vam iz države Slovenije kot povsem navaden državljan majhne države z velikim problemom. Oglašam se zato, ker se v moji domovini, Sloveniji, dogajajo za civilizirano in demokratično družbo povsem nesprejemljive stvari. In pa zato, ker se na domačem pragu v Sloveniji večina kritik in predlogov konča po formuli »psi lajajo, karavana gre dalje«. Motiv za to pismo pa ste mi dali vi, evropski poslanci sami. Pred kratkim ste v parlamentu EU sprožili postopek 7. člen proti Madžarski, danes vas pozivam – predvsem pa prosim za to zelene stranke, ki zagovarjate varstvo narave –, da sprožite 7. člen proti državi Sloveniji. Kajti slovenska »demokracija« je samo navidezna, tako rekoč papirnata. Varstvo narave in varstvo človekovih pravic pa so v Sloveniji fasada na papirju, fraza, za katero se skrivajo prav nasprotna dogajanja: poteka uničevanje narave in kršenje človekovih pravic. Neposredni povod za moj poziv je sledeč:

V Sloveniji  se  v  letu 2019  pripravlja ekološki ZLOČIN velikega formata. To je vladni drugi tir Koper–Divača, ki bo nepovratno poškodoval zelo pomemben del narave, ki je zaščitena kot naravni spomenik prve kategorije. Z njim bo čudovita alpska dežela pod Triglavom na stiku Krasa z Jadranskim morjem  izgubila svoje bistvo in Slovenija bo za vedno in nepovratno prikrajšana za najdražje, kar ima – naravni biser svetovnega pomena. Žal se to dogaja pred očmi vse slovenske in evropske javnosti. Oblastniška samovolja in usodna domišljavost vlade sta namreč presegli vse meje – od oblasti pijani oblastniki so namreč tako predrzni, da se požvižgajo na evropske okoljske direktive in si upajo brez pomisleka grobo pregaziti najstrožje zaščitena območja Nature 2000 in rezervat redkih evropsko zaščitenih habitatov. Obenem pa arogantno, v resnici pa strahopetno, zavračajo vsak dialog o alternativni rešitvi, ki se temu problemu izogne.

Aktualna slovenska vlada, enako kot njena predhodnica iz leta 2014, zavaja ne le lastne državljane, pač pa tudi institucije EU, predvsem pa EVROPSKO KOMISIJO (EK), ki je zelo naivno in skrajno površno, brez preverjanja resničnega stanja na terenu, zavrnila mojo pritožbo na komisariat za okolje, katere stališče je celo na referendumu zmagalo. EK se postavlja namreč na zelo neodgovorno, nojevsko stališče, češ da je, s tem ko je Slovenijo že opozarjala na podobne probleme, z njene strani storjeno dovolj – in problema ni. Pri tem pa EK velikodušno spregleda vse kršitve postopkov umeščanja v prostor. Vladni projekt drugi tir namreč nima osnovnih sestavin – obveznega dokumenta CPVO, to je celovite presoje vplivov na okolje, vključno z oceno alternativnih rešitev. Nadalje vlada ignorira EMO, enotno metodologijo za gradnjo objektov, in s tem tolerira številne nezakonitosti, ki z navideznimi prilagoditvami frizirajo slovensko okoljsko zakonodajo, da bi jo na zunaj prilagodila evropskim normam. Na drugi strani pa vlada z darili lokalnim veljakom z več sto tisoč evri podkupuje občine za izdajanje soglasij, ki zgolj navidezno ustrezajo varstvu okolja. Nadzorne institucije pa ob kršitvah ne ukrepajo. Vse to je znano, a nič se ne spremeni, ker v Sloveniji praktično ni nadzora. Z ekonomskega vidika pa vlada v tem projektu izkazuje fiktivno rentabilnost, temelječo na monopolu državnega podjetja 2TDK, ki bo s povečanimi dosedanjimi in novimi dajatvami na cestnino, pretovornino, doseglivost in uporabnino zagotavljal pozitivno poslovanje. Vladni projekt drugi tir po tej trasi ni samo okoljsko škodljiv, ampak je s koncentracijo treh viaduktov v isti vertikali tudi varnostno tvegan.

Bistvo tega projekta pa je uzakonjena korupcija na dolgi rok – prečrpavanje davkoplačevalskega denarja v podjetje 2TDK in iz njega v žepe vladajoče strankarske elite in novih gradbenih baronov. In to ne za eno leto, pač pa dolgoročno – za 45 let.

Spoštovani poslanke in poslanci, ne smemo dovoliti, da nam pred našimi očmi uničujejo deželo pod Alpami, raj pod Triglavom in ogrožajo zaščitene naravne bisere svetovnega in evropskega pomena in povrh za to še zapravljajo naše in evropske milijarde. Zato se vam zdaj oglašam in vas pozivam:

Uporabite svoj vpliv, za skupno dobro, da ustavimo ta koruptivni in okolju škodljivi projekt. V Evropo smo Slovenci vstopili z referendumom v upanju, da bo EU ščitila vrednote, zaradi katerih je bila ustanovljena. Pričakovali smo Evropo narodov in Evropo državljanov, ki jih povezuje skupna skrb za naravo in varstvo človekovih pravic. A le malo od tega se uresničuje, zato je skrajni čas za ukrepanje.

Poziv utemeljujem z besedami gospe Judith Sargentini, vplivne in zelo aktivne poslanke zelenih v evropskem parlamentu, septembra 2018 avtorice obtožbe 7. člen prot Madžarski, ko pravi: »Boste dovolili, da vlada brez posledic krši vrednote, na katerih je zgrajena EU? Ali boste omogočili, da so vrednote kaj več kot besede na kosu papirja?« Varovanje narave in okoljske direktive EU pa niso samo vrednote, so obveza.

Zato od parlamenta EU, predvsem pa od poslancev zelenih, pričakujem iniciativo v tej smeri. Kajti od narisanega kruha se ne da živeti in uničene narave se ne da obnoviti, enako kot ni mogoče poravnati škode žrtvam kršenja človekovih pravic.

Sedanja Slovenija je vzorčni primer masovnih nezakonitosti, ki žal sredi Evrope ostajajo neopažene. Moje navedbe so le vrh ledene gore, pod katero se skriva ogromno število kršitev pravic – tako nad mrtvo in živo naravo kot nad ljudmi, posamezniki. Nad vsem tem pa triumfira invalidno slovensko sodstvo, ki ne zmore izhoda iz labirinta nedokončane tranzicije in korupcije. Korupcija sega od vrha države do lokalnih skupnosti. Predpisi in celo sodne odločbe se za bagatelno ceno izigravajo skoraj na vsakem koraku.

Spoštovani poslanke in poslanci! Upam, da boste alarmantno stanje v Sloveniji vzeli skrajno resno in temu primerno sprožili 7. člen proti Sloveniji ter uvedli postopke, ki so na voljo. Kot sankcijo proti Sloveniji predlagam suspenz vseh evropskih sredstev in posojil (EIB in EBRD ter jamstva Junckerjevega sklada in sredstev kohezije) ter vrnitev že porabljenega denarja za ta projekt. Gre za projekt, ki ne dosega minimalnih evropskih standardov zaščite okolja, zato je treba projekt finančno onemogočiti. To bi sicer morala storiti že EVROPSKA KOMISIJA, ki pa je pri vprašanju spoštovanja okoljskih pravil očitno povsem odpovedala. Še več: EK očitno ne spoštuje svojih lastnih direktiv. Ker tega ni storila, sem zadevo že prijavil ombudsmanki EU gospe Emily O'Reilly.


Slovenski izum in svetovni unikum v tem projektu pa je tako imenovano JAVNO-JAVNO PARTNERSTVO, ko država (vlada) za 471.000 evrov podkupi lokalno skupnost (občino), tako da ta spremeni odlok o zaščiti edinstvenega naravnega spomenika in s tem odpre pot za brezobziren poseg v naravno dediščino. Sicer pa je to le eden številnih primerov koruptivnega ravnanja, ki ni posamično, pač pa je v Sloveniji množičen, sistemski pojav.

Slovenija v letu 2019 je prav takšna, kar pravi gospa Judth Sargentini, in kar vsebuje obtožba 7. člen proti Madžarski, z dodatnim poudarkom, da gre za varstvo narave in sistematično izigravanje evropskih direktiv ter okoljske zakonodaje in predpisov. Zato za gospo Judith Sargentini ponavljam: ali boste omogočili, da vrednote ne bodo zgolj besede na kosu papirja! Zdravilo proti takemu pojavu pa je samo eno: evropski poslanke in poslanci, bodite varuhi ljudi, ne zaščitniki elit, ki jim (nam) vladajo. Uporabite enake vatle za vse države in za vse ljudi!

Na kocu odgovarjam še na vprašanje, zakaj se ne obrnem na svoje poslance v EU? Odgovor je preprost: moji poslanci, ne glede na politično barvo, niso moji, ker sem prepričan, da bodo problem zanikali in bodo raje ščitili državo namesto državljanov, ki naj bi jih predstavljali.

Zato vas poslanke in poslance na koncu pozivam: bodite predstavniki ljudstva, ne strankarskih oligarhij, ki so vas kandidirale in vam omogočile izvolitev. Ne bodite njihovi služabniki, saj vas niso izvolili oni, izvolili so vas ljudje. Spoštovani, čas je za pogum, ki bo utrl pot za razum! Kajti država, v kateri so kriminalci in barabe bolj glasni od poštenih ljudi, je izgubljena! Naj ne bo Evropski parlament glas prvih, ampak drugih – ljudi in narave, ki smo jo dobili v dar za ohranjanje, ne za uničenje.


Ljubljana, 8. 2. 2019

Vili Kovačič, državljan K.

Pripis:

Ta poziv pošiljam: 1. vsem poslankam in poslancem EU, 2. predsedniku EIB g. Wernerju Hoyerju, 3. evropski ombudsmanki gospe Emily O'Reilly, 4. predsedniku deželne vlade Furlanije Julijske krajine g. Massimilianu Fedrigi, ki je ob problemu, ki ga izpostavljam, kot dežela enako prizadeta kot Slovenija.