Spoštovano Ustavno sodišče, ustavne sodnice in sodniki !
 
(Skrivnostna so pota gospodova in duh veje kjer hoče – le v javno RTV SLO zelo redko ali sploh ne zaide)
 
Sinoči ste v oddaji Tarča lahko na prvo oko  videli za kako mastno pečenko gre v referendumskem sporu o zakonu o 2 tiru in kako se bo ta pečenka debelila. Poleg svojega stališča, sem pravkar prejel   mojemu stališču, še dve pritrdilni ločeni mnenji, ki pa jih niti sinoči kot pobudnik referenduma nisem smel niti mogel izraziti.   V SLO demokraciji 290.000 glasov 163.000 + 130.000 glasov proti, ne šteje nič.  V ozračju in medijskem enoumju, ki rojeva tovrstne referendume in oddaje v katerih je izključeno drugačno mnenje. In je alternativa prepovedana !
 
Demokracija cepljena na totalitarizem je hibrid, je spaček, ki rojeva takšne spačke, kot je bila sinočnja oddaja, tudi v medijsem prostoru. O bistvu stvari se ni smelo govoriti. Tudi moja najava, da pridem v oddajo  je bila molče zavrnjena. Podobno kot nisem mogel,  na isti javni RTVSLO, povedati svojega stališča v referendumski kampanji.  
 
Novinarji so sicer bolj malo krivi, ker ne morejo nič,  razen, če bi se takemu enoumnemu  vzdušju in diktatu, solidarno uprli. Ker to ne naredijo, da ne bi tvegali svoje službe, se pred mojimi zahtevami branijo z molkom, kot da bi bili na sodišču. Celo gospa ministrica, ki se je odločila loščiti in odstranjevati blato iz umazanih škornjev konceptualno napačnega in zavoženega projekta, ne bo prišla daleč.  Moram pa povedati, da sem še včeraj doživel, da je človek na ulici vpil name, da zapravljam milijone za referendum in kot sovražnik ljudstva (po vzorcu Janeza  Janše, tako je rekel) nimam na tem svetu kaj iskati. Tako je rekel človek, gradbeni delavec, ki ne loči milijona od milijarde. No, taki ljudje so v Sloveniji v večini.
 
V mojem referendumskem sporu pravo vprašanje sploh ni moglo biti postavljeno !  Zato, dokler ne naredite red v tem Avgijevem hlevu, ne bo nič bolje in bodo projekti požirali milijarde in stotine milijonov, ljudstvo pa bo umiralo v čakalnih vrstah in ljudje, rakasti in mnogi drugi  bolniki, ne bodo dobivali predragih zdravil, do katerih so sicer upravičeni. In bodo  umirali starejši in trpeli otroci. 
 
Spoštovani, veliko zdrave pameti in občutka za to kaj je prav in kaj narobe, vam želim pri odločanju. Ste edina oblast, ki še kaj šteje, ostala razmerja  v Sloveniji so na poti v kaos.  Enaki ne bomo nikoli, smo pa lahko enakovredni in enakopravni takoj: danes, jutri, za zmeraj.To je odvisno od sodnikov, ki imajo moč, da postavijo – ali ne postavijo, stvari na pravo mesto.
 
V živalski farmi so vse živali enakopravne, samo nekatere so bolj – to so prašiči. Konji pa so  živali, ki vlečejo – to je naše delovno ljudstvo, ki čaka in čaka, da se bo ustava začela uresničevati – člen 3 in člen 44 po katerem ima ljudstvo oblast in imajo državljani pravico do upravljanja javnih zadev. Sicer pa težko že čakam vaše končne odločitve, da izčrpam vse pravne možnosti slovenskega sodstva.
 
Vse dobro vam želim.  Upam, da je to zadnji referendumski spor začasa mojega in vašega življenja – in hkrati prvi, v katerem bo odločeno, ne le po pravici in resnici, ampak po preprostem načelu kaj je prav in kaj narobe. Ta občutek je v Sloveniji izginil ! Enako kot je nezakonitost postala norma, postala je žal povsem normalno, že med ljudstvom sprejeto  ravnanje.  
 
Vili Kovačič,  državljan K.