Članek

Imamo zavožen model demokracije

Demokracija na popravnem izpitu - potrebujemo nov plebiscit!
Objavljeno Jan 01, 2018

Naš boj za uvedbo demokracije na primeru REFERENDUMDRUGITIR ni pomemben samo zaradi tega primera samega, pač pa zato ker posega v najbolj zanemarjeno in temačno področje slovenske demokracije. To kar so slovenski KAVIAR demokrati zavozili leta 1994 in po njem in še skrajno nerazumno poslabšali leta 2013, moramo žal popravljati  zdaj. Zavožen model demokracije moramo potegniti iz blata KOMPROMISARSKEGA spogledovanja z OLIGARHIČNIM NAČINOM VLADANJA, KI SE REPRODUCIRA SKOZI krivosodni sistem, nepoštene volitve in uničeno referendumsko odločanje, ter ne nazadnje skozi dejstvo da državljani NIMAMO PRAVICE DE USTAVE ! Do njenega spreminjanja ali sprejemanja! Ta pravica je, kljub zbranim podpisom (30.000 overjenih na UE je potrebnih) pridržana poslancem 2/3 oligarhično strukturiranega parlamenta. Narobe svet ! Zato velja poudariti: najprej je treba ljudem dati pravico do ustave, ki je slovenski narod in slovenski državljani resnici na ljubo še NIKOLI NISMO IMELI. Ta pravica je TEMELJNA in iz nje izhajajo vse druge.

Iz nje sledi pravica do referenduma in opredelitev pogojev za njegovo vsakokratno demokratično izvedbo, brez ponižujočih ovir, ki onemogočajo izraz ljudske volje. Povoženo in osramočeno ter medijsko diskreditirano LJUDSKO ODLOČANJE JE TREBA REHABILITITATI. Treba je OMEJITI OBLAST OBLASTI, NE pa omejevati OBLAST LJUDSTVA . Potrebujemo politični sistem po švicarskem zgledu, v katerem se bo oblast bala ljudi in ne obratno, kot doživljamo zdaj, ko se ljudje bojijo (bojimo)oblasti. PRESTRAŠENEMU LJUDSTVU je torej treba vrniti pogum in dostojanstvo in novo zaupanje v to kar je pisal Ivan Cankar: NAROD SI BO PISAL SODBO SAM - NE FRAK MU JE NE BO IN NE TALAR. To sicer piše celo v ustavi, ki pa tega namreč – 3 člena ustave, OBLAST NE PRIZNAVA, se pa z njim bahajo sodišča,ki krivo-sodijo v imenu ljudstva.

OBLAST mora končno postati SLUŽENJE ljudem, ne vladanje nad LJUDMI. To ni anarhija ampak demokracija. Ministri vključno s prvim ministrom morajo postati to kar ta beseda izvorno POMENI – služabniki, ki si bodo spoštovanje zaslužili, ne pa ga izsiljevali s strahovlado, krivosodnimi umori, bančnimi in drugimi ropi in z goljufijami na volitvah in referendumih. Goljufijami vključno s tistimi na referendumu o 2 tiru, ko si oblast vzame naš denar za borbo proti nam. In kar je najbolj porazno: večini se zdi to celo normalno, čeprav gre za primer nekaznovane vrhunske politične perverznosti –gre za štokholmski sindrom demokracije.

Ob goljufijah pa ne moremo mimo ene največjih, ki je ta , da kaviar levica na oblasti in tista v državnem zboru skozi svoj PIAR in v medijih razglaša BOJ ZA ČLOVEKOVE PRAVICE ZA EKSTREMIZEM in celo kršenje človekovih pravic. Ljudi, ki si za njih prizadevajo pa stigmatizirajo s floskulami o apriorni nedotakljivosti sodstva, ki žal ni 3 veja oblasti, ampak je skupno z mediji zgolj njen podaljšek – tako rekoč 5 kolona oblasti. Ob tem se anti državljanska LEVICA SAMORAZGLAŠA ZA ODREŠENIKA TEGA SVETA in varuha človekovih pravic. Posameznike, ki to niso pa isti ljudje razglašajo za eksponente drugih - ljudske škodljivce in nasprotnike napredka Slovenije. Čeprav so pravi škodljivci prav tisti, ki NE DOPUŠČAJO ALTERNATIV – ne v stroki ne v politiki. Ta izprijena logika je milo rečeno USODNA DOMIŠLJAVOST, ki vse bolj spominja na AVANTGARDNO DOMIŠLJAVOST nosilcev preteklega režima.

NEDOMIŠLJENA in šlampasta DEMOKRACIJA po letu 1994 je bila humus za razvoj tega čemur se reče pajdaški - namesto demokratični kapitalizem. In če kdaj je danes napočil čas da se zavzamemo za DEMOKRATIČNI KAPITALIZEM, namesto da, kot to počne levica, nostalgično kličemo po zlatih časih socializma, ki jih v resnici nikoli ni bilo.

OHOLOST oblasti in njeno usodno domišljavost je treba enkrat za vselej izgnati iz dežele ! Do sedaj tega nismo počeli, večina se je predvsem trudila, da se pristriže peruti ljudem, ki odstopajo in si upajo govoriti glasno. Oblastna koalicija pa z glasovalnim strojem blokira vse spremembe – in to dela celo na USTAVNEM SODIŠČU. Razplet tega spora še čakamo. Dobljena je bitka, vojna nas očitno še čaka.

IN ZA KONEC še VPRAŠANJE ! KJE IN KAKO ZAČETI ?

Najprej je treba začeti pri USTAVI, nato pri REFERENDUMIH in potem pri VOLILNEM SISTEMU ter odpravi pohabljenosti medijskega prostora, ki je zreduciran na dva pola. VMES PA NI PROSTORA ZA LJUDI, ZA DRŽAVLJANE. Seveda pa je prioriteta vseh prioritet sodni – KRIVOSODNI SISTEM. Vsem sodnikom, ki so dokumentirano in sistematično kršili človekove pravice je treba odvzeti trajni sodniški mandat. Tako imenovani Pučnikov amandma k zakonu o sodniški službi (8 člen) še nikoli ni bil uveljavljen. Hkrati pa je nujno revidirati strokovne kvalifikacije ljudi, ki kot sodniki in tožilci delajo v pravosodju. Številni ne izpolnjujejo pogoja opravljenega državnega pravosodnega izpita (DPI). Ob teh pogojih Branko Masleša in mnogi z njim, nikoli ne bi bili vrhovni sodniki. Danes pa bi bil dr. Milko Novič SVOBODEN IN VLADNEGA ZLATEGA 2 TIRA nikoli NE BI BILO.

Politične stranke, ki se izogibajo korenitih sprememb v pravosodju in jih ne razpoznajo kot najbolj nujno nalogo, si ne zaslužijo vstopa v parlament. NIKOLI NE BOMO VSI ENAKI, SMO PA LAHKO ENAKOPRAVNI. Enakost je floskula, enakopravnost pa je dosegljiva in nujna dobrina. Je pogoj napredka !

Ljudje, osvestimo se in ne kritizirajmo politiko kot dejavnost. Vsak narod ima tako vlado kot si jo zasluži. Zaslužimo si boljšo in drugačno – mnogo ljudi trpi krivice zaradi naše indiferentnosti, pišmeuharstva in oblastne samovolje ter mafijskega ozadja oblasti. ZATO POJDIMO VOLIT PROGRAME IN LJUDI, KI BODO OBLJUBLJENE SPREMEMBE ZAGOTOVILI. Novi obrazi in šminkerska instant demokracija to vsekakor niso. Maske so padle in igre je konec, pogledati je treba kaj počno ljudje za odrsko zaveso!

Naj bo novo leto prelomno v dobrem pomenu, čeprav je res, kot pravi pregovor: samo od hudega postaneš pameten. Hudega je bilo dovolj, pameti pa nočemo ali ne znamo uporabljati! Včasih so rekli, da pri 27-tih postaneš polnoleten. Naslednje leto bo država stara 27 let. Naj tudi država in mi z njo odraste in postane polnoletna. Za to jo plačujemo. Res publica je drugo ime za REPUBLIKA, (javna zadeva).Naj bo to, ne na papirju, ampak v življenju. In naj postane svoboda ideal skupnosti in posameznikov v njej. Samostojnost brez svobodnih državljanov ni veliko vredna.

Pučnik je to izkusil na sebi in skušal uveljavljati v praksi. In je trpel v zaporu. Danes je to naloga za druge: nadaljujmo njegovo delo – preteklost moramo poznati zaradi napak, da se iz njih učimo. Kdor to potrebo zanika služi nadaljevanju brezizhodnosti. Naj bo zgodovina učiteljica in vodnica za prihodnost ! Veselimo se ob praznikih in bodimo vsakodnevno solidarni z ljudmi, ki trpijo zaradi krivic sistema, ki se leta 1991 v bistvu sploh ni spremenil. Pravosodni sistem, ki zapira napačne ljudi je živ dokaz za to.

Pred 27 leti so bile samo sanje enega večera, to je tistega PRAZNIČNEGA VEČERA junija 1991, ko je bilo rečeno, da so sanje dovoljene. Danes pa je nov dan. Ne sprašujmo za dovoljenja nikogar. Zato NEHAJMO SANJATI in spraševati, pričnimo delati za skupno dobro za drugačno, ustavno prenovljeno RE(S)PUBLICO Slovenijo, državo svobodnih državljanov, ki so pogoj za prehod iz pubertete v skupnost svobodnih ljudi !

Pripravljeno za govor pri Sv. Jakobu nad Medvodami dne 26.12.2017

Vili Kovačič Državljan K.

Ps: Ta tekst ni smel biti prebran, ker se mazohistični in v nostalgijo zaverovani »demokrati« bojijo samega sebe, svoje svobode. Zato raje jokajo in se naslajajo v spominih, kot da bi kaj spremenili !

Se strinjam, da so volitve prioriteta, potem pa pride to o čemer pišem. To pišem zato, da se ljudje zavedo da pravice do ustave še nimamo. lep pozdrav in hvala za spodbudo !

FR

Spoštovani g. Vili Najprej vam želim predvsem zdravja, veliko srečnih trenutkov v letu 2018 pa tudi več daljših in debelih obdobij sreče. Z moje strani imate vso moralno podporo in čestitke za požrtvovalnost pri prizadevanju za blagostanje vseh Slovencev (blagostanje ni enako materialna blaginja). Pripomniti pa želim sledeče: NOV PLEBISCIT BI MORALE BITI PRLAMENTARNE VOLITVEV LETU 2018 Moje mnenje je (na podlagi dolgoletnih izkušenj), da se z mrtvo črko na papirju praktično ne da nič spremeniti oziroma izboljšati (nikjer, ne samo v družbeni ureditvi). Zato pustimo ustavo in džunglo predpisov s hudourniki sprememb v drugem planu. Na poti slovenskih otrok in družin v lepšo prihodnost je potrebno porušiti udbovsko boljševistični zid in zgraditi most resnicoljubnosti preko reke laži. To lahko storijo le slovenski volivci, če bodo namesto starih in novih obrazov na parlamentarnih volitvah za svoje odločevalce izbrali ljudi s srci, ki bijejo za Slovenijo (in se bodo zavezali za uresničitev predstavljenega programa). Kučanov zgodovinar Repe je namreč pred kratkim dobro zapisal sledeča realna dejstva: »Nekdanji komunisti so se porazdelili po različnih strankah, z njimi pa tudi navade in obnašanje. "Demokratični centralizem", novodobna "moralnopolitična neoporečnost", želja po obvladovanju vsega družbenega življenja, zahteve po brezpogojni uradniški in novinarski ubogljivosti, sledenje in nadzor, vloge tajnih služb, ne nazadnje manifestativna "afežejevska" emancipacija (razni ženski forumi po strankah in "starletne" poslanke)… so kaj več kot zgolj recidivi prejšnjega sistema v novodobnem kapitalizmu.« Tudi s slovenskim pravosodjem imam lastne grenke izkušnje, dva mandata pa sem spoznaval pravosodje kot sodnik porotnik. Trenutnemu katastrofalnemu stanju v sodstvu se sploh ne moremo čuditi oziroma spraševati, kako je to mogoče. France Popit je Kučanu februarja 1989 pred dokončnim razhodom 'starejših tovarišev' z reformisti, jasno povedal, da se oblast ne drži skupaj s 'pridiganjem', pač pa mora imeti partija kontrolo nad sodišči, sekretariatom za notranje zadeve in vojsko. (Vir Mladina). Sodišča niso slučajno na prvem mestu. Glede sodnikov pa je že Švejk ugotovil, da jim ni težko obsoditi ne krivega in ne nedolžnega. Zato vsa čast sodnikom, ki kot izjeme potrjujejo to pravilo. Če je res, da tukaj objavljeni (po mojem mnenju zelo dober) tekst ni smel biti prebran na prireditvi ob počastitvi dneva samostojnosti na sv. Jakobu nad Medvodami dne 26. 12. 2017, vas, g Vili, lepo prosim, da objavite ime oziroma imena, ki so vam to preprečili. Za kuliso, da se greh pove, grešnika pa ne (s tem je uspešno uveljavljen interes grešnikov), se zelo uspešno skrivajo ne samo grešniki, ampak tudi zločinci, kar je eden od ključnih problemov pravno urejene družbe. Glede Peterleta pa ne bi bilo nič narobe, če bi novembra 2005 zmogel verodostojno obrazložiti, kaj je počel v arhivih SDV pod oznako »občasni ali stalni vir SDV znotraj RKC«. Sodelovanja s tajno politično policijo oblastnikov (preteklih ali sedanjih) Peterle niti do danes ni uspel niti zanikati, obrazložiti in očitno tudi ne prekiniti. To dejstvo bi po mojem mnenju morali ponavljati vsak dan. Podobni javno objavljeni šifri SDV sta imela tudi oba pomembna pokojna Zagožna (naj počivata v miru). Navedeni so bili ključni možje SKD, SDS in SLS in tudi izvoljeni poslanci ministri in celo mandatar vlade iz vrst pomladnih strank. Aktivno in tudi pasivno sodelovanje z SDV pa je po mojem mnenju madež, ki ga ne more oprati nobeno čistilo. Oziranje na to preteklost pa zagotovo služi prihodnosti (po Adenauerju).