Izpodbijani akt:
Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper
EPA: 1878-VII
Spletna stran DZ, z dne 30. marec/sušec 2017, v nadaljevanju ZIUGDT
https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=DB7B0F605FBF312BC12580F30042E6F2&db=pre_zak&mandat=VII&tip=doc#

http://imss.dz-rs.si/imis/963717f03ea9cd23fdaa.pdf

Navedbe o neodpravljenih posledicah protiustavnosti oziroma nezakonitosti:

Temeljne kršitve Ustave in mednarodnih pogodb (Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah), ki so se primerile v času zadnje referendumske kampanje:

1. Vedno bolj pereča neustavnost 6. člena ZVRK, katere posledica je ponovno, da zasebna medijska podjetja v referendumski kampanji delujejo v območju protiustavnosti.

2. Nespoštovanje vsaj minimalnih standardov, ki jih določa isti 6. člen ZVRK, s strani medijskih podjetij v neposredni ali posredni državni lasti, tako da so prav vsi delovali nezakonito in protiustavno.

3. Državna podjetja (poleg podjetij iz 2. točke) so se protizakonito (ZVRK) vmešala v referendumsko kampanjo.

4. Vlada je protiustavno porabila 100.000 eur za diskriminatorno, enostransko in netransparentno propagando.

5. DVK je z zamudo poslala 50.000 vabil na referendum. V kolikor bi to število volilcev “v dvomu” pripisali taboru, ki je bil praktično brez sredstev in podpore medijske baraže, bi bil rezultat v korist nasprotnikov zakona – večina ljudi bi bila proti uveljavitvi ZIUGDT.

6. Notranji ustavni konflikt med 3. členom Ustave (v Sloveniji je ljudstvo tisto, ki ima oblast v svojih rokah) in spremenjenim 90. členom Ustave (sprejetim na protiustaven način, v nasprotju s temeljnimi interesi slovenskega ljudstva).

Dodatni elementi neustavnosti postopka bodo zaradi časovne stiske zgolj navedeni, morda jih bo v kakšni od dodatnih pobud za oceno ustavnosti pobudniki uspeli ustrezno utemeljiti:
- datum zbiranja podpisov in samega začetka izvedbe referenduma je bil postavljen v čas tradicionalnega poletnega dopustovanja;
- Vlada je protiustavno in protizakonito ustrahovala člane enega od vojaških sindikatov, kar je delovalo ustrahovalno na vse javne uslužbence,
- ZIUGDT je vsebinsko popolnoma neizdelan, finančna konstrukcija ni jasna, pravtako ne ostali parametri.

Temeljno vprašanje za naslovno sodišče v postopku presoje to pobude bo:

Koliko sumov in dokazov o neustavni zakonodaji in pristranskem delovanju Vlade ter državnih podjetij zadošča, da Ustavno sodišče ugotovi neustavnost referendumske kampanje?

V kolikor bo US sprejelo ustrezno odločitev in razglasila ZIUGDT za neustavnega, bo to predvsem pomenilo da je bila ustanovitev novega državnega podjetja izpeljana s protipravno pomočjo drugih državnih podjetij.

Omenjena državna medijska podjetja so STA d.o.o., Javni zavod RTV Slovenija, TSmedia, medijske vsebine in storitve, d.o.o. in Antenna TV SL, televizijska dejavnost, d.o.o.

Prej omenjena državna podjetja, ki so se še dodatno protizakonito vmešala v referendumsko kampanjo, so: Slovenske železnice d.d., DARS d.d., DRI upravljanje investicij, d.o.o. , GZS (Gospodarska zbornice Slovenije, ustanovljena z zakonom), nastopal pa je tudi sam zastopnik novoustanovljenega vladnega podjetja 2TDK d.o.o.

Kako torej verjeti Vladi, da bo njeno novo podjetje delovalo korektno, ko pa tega ne moremo reči za njena dosedanja podjetja, ki pred očmi javnosti kršijo zakonodajo? In kot vrhunec – obstoječi Vladi preostaja le še eno leto mandata.

Obrazložitev zatrjevanih protiustavnosti:

1. Neustavnost 6. člena ZVRK.

Večino argumentacije je pobudnik že podal v pobudi U-I-111/17, ki jo je ustavno sodišče v nasprotju z Ustavo, Zakonom o ustavnem sodišču in 6. členom Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah zavrnilo dne 13. junija/rožnika 2017. Dodatno argumentacijo je pobudnik objavil v okviru pritožbe na ESČP, ki se še vedno rešuje:

http://www.publishwall.si/blaz.babic/post/317424/pritozba-na-escp-krsitve-6-clena-konvencije-in-3-clena-protokola

Dodatno je bila na US poslana podobna pobuda U-I-126/17, s strani Krščanskih socialistov Slovenije in drugih.

Zasebni mediji so v tokratni kampanji – ne glede na njihovo velikost in s tem povezano družbeno odgovornostjo – predvsem molčali o referendumski tematiki, kar pomeni, da so bili vsklajeni z interesi Vlade oz. vladajoče strukture. To je bilo od njih tudi pričakovati.

2. Nespoštovanje 6. člena ZVRK, s strani medijskih podjetij v neposredni ali posredni državni lasti.

Pobudnik je argumentacijo podal v naslednjih spletnih povezavah:

http://www.publishwall.si/blaz.babic/post/318591/rtv-slo-ponovno-krsi-volilno-zakonodajo-3-odstavek-6-clena-zvrk
http://www.publishwall.si/blaz.babic/post/320252/rtv-slo-sta-in-siol-krsijo-zvrk-referendum-o-2-tiru-je-neustaven

3. Državna podjetja (poleg podjetij iz 2. točke) so se protizakonito (ZVRK) vmešala v referendumsko kampanjo.

1. odstavek 3. člena ZVRK-NPB4 se glasi:

Volilno kampanjo lahko organizirajo sam kandidat ali kandidatka (v nadaljnjem besedilu: kandidat), predstavnik predlagatelja kandidatov ali list kandidatov, politična stranka ali druga pravna ali fizična oseba, v primeru referenduma pa pravna ali fizična oseba, ki je pobudnik zahteve za razpis referenduma, ali je zainteresirana za izid referenduma (v nadaljnjem besedilu: organizator volilne kampanje). Zainteresirana pravna … oseba iz tega odstavka je … pravna oseba s sedežem na območju Republike Slovenije ter, kadar Vlada Republike Slovenije tako odloči, pristojna služba Vlade Republike Slovenije.

5. odstavek 15. člena ZVRK-NPB4 se glasi:

Državni organi, organi lokalnih skupnosti, pravne osebe javnega ... prava …. ne smejo financirati volilne kampanje, razen če zakon določa drugače.

Ustavno sodišče naj jasneje opredeli vlogo državnih organov ali organov lokalnih skupnosti, ter pravnih oseb, ki jih je ustanovila država, v referendumski kampanji. Ali je sploh mogoče, da je funkcija “organizacije referendumske kampanje” nezdružljiva s “financiranjem” taiste referendumske kampanje?

Pobudnik zatrjuje, da je zakon v omenjenih določbah nejasen, oziroma dopušča veliko območje zlorabe s strani države in njej podrejenih akterjev.

Ali bi se lahko tako v referendumsko kampanjo vključil vsak župan ali županja v Sloveniji? Ali bi se lahko vključil vsak predstojnik enega od stotin uradov in upravnih enot?

4. Vlada je protiustavno porabila 100.000 eur za diskriminatorno, enostransko in netransparentno propagando.

6. odstavek 4. člena ZVRK-NPB4 se glasi:

(6) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko Vlada Republike Slovenije s sklepom nameni sredstva za referendumsko kampanjo pristojni službi Vlade Republike Slovenije, kadar je ta organizator referendumske kampanje. Sredstva, ki se za referendumsko kampanjo namenijo pristojni službi Vlade Republike Slovenije, ne smejo presegati 25% dopustne višine stroškov iz šestega odstavka 23. člena tega zakona. Pristojna služba Vlade Republike Slovenije za izvedbo referendumske kampanje ne sme pridobivati drugih sredstev. Stroški pristojne službe Vlade Republike Slovenije za izvedbo referendumske kampanje ne smejo preseči 25% dopustne višine stroškov iz šestega odstavka 23. člena tega zakona.

Pobudnik tokrat predvsem spodbija način porabe omenjenih sredstev. Vlada je prek Urada Vlade za komuniciranje pripravila kampanjo, v kateri je diskriminatorno predstavila le eno plat argumentov in ni poskrbela za njihovo uravnoteženost. Še več, na svoji glavni spletni strani http://www.drugitir.si/ sploh nikjer ni objavila integralnega besedila spornega zakona ZIUGDT.

Mar je računala na to, da so državljani že tako medijsko potlačeni in informacijsko razosebljeni, da ne znajo/morejo več brati zakonov v celoti? Ali pa je računala na to, da bi branje besedila zakona – zaradi katerega je bil referendum sploh razpisan – škodovalo želenemu volilnemu rezultatu? Tako je zakon na strani »zagovornikov« objavljen še vedno le na izredno skritem mestu, na spletni povezavi DZ, ki jo je pobudnik navedel na prvi strani pobude.

Ustavno sodišče mora upoštevati dejstvo, da so bila proračunska sredstva, ki jih je Vlada namenila za enostransko kampanjo pridobljena od vseh volilk in volilcev. Kljub tako veliki informacijski premoči pa je bil rezultat blizu izenačenega.

Pobudnik predlaga Ustavnemu sodišču, naj na javni in odprti seji zasliši strokovnjakinjo za medijska vprašanja, dr. Sandro Bašić Hrvatin in ji postavi vprašanja o vlogi in teži državnih medijev, o vlogi in teži zasebnih medijev, predvsem pa o pomenu in teži 100.000,00 evrov z vidika končnega volilnega rezultata. Pobudnik predvideva, da skupna sredstva vseh nasprotnikov zakona niso presegala 10.000 evrov, ampak to je sedaj v domeni Računskega sodišča, ki bo moralo preveriti finančne vložke posameznih organizatorjev referendumske kampanje.

5. DVK je z zamudo poslala 50.000 vabil na referendum.

Pobudnik je glede na znane neuradne rezultate http://volitve.gov.si/referendum/ugotovil, da je bila razlika med ZA in PROTI zgolj pribl. 24.000 glasov v korist zagovornikov. Ustavno sodišče bi moralo v dvomu, komu v škodo – ali korist – se presoja teža take »pomanjkljivosti« omenjeno število pripisati strani, ki ni imela ne moči in ne interesa, da bi se kaj takega sploh zgodilo – torej strani nasprotnikov uveljavitve zakona. Že samo ta incident bi moral biti v urejeni pravni državi dovolj, da bi se celoten postopek razglasil za spornega in neveljavnega!

6. Notranji ustavni konflikt med 3. členom Ustave (v Sloveniji je ljudstvo tisto, ki ima oblast v svojih rokah) in spremenjenim 90. členom Ustave (sprejetim na protiustaven način, v nasprotju s temeljnimi interesi slovenskega ljudstva).

Z neustavnostjo postopka spreminjanja Ustave je bilo naslovno sodišče s strani pobudnika (prek pobud, pri katerih je sodeloval) dovolj obširno seznanjeno. Gre predvsem za pobude Gibanja Zedinjena Slovenija, v katerih so bili kot priloge navedene številne medijske novice in dokumenti, ki so postopek spreminjanja 90. člena opisali kot neustavnega. Pobudnik se pri tem  konkretno sklicuje na prilogo k pobudi U-I-102/16, dokument na treh straneh, imenovan Boj za ohranitev temeljev Ustave RS in Slovensko ljudovlado, ki ga lahko preberete tudi na naslednji povezavi:

http://www.zedinjenaslovenija.si/wp-content/uploads/2017/02/Boj_za_ohranitev_temeljev_Ustave_RS_in_Slovensko_ljudovlado.pdf

Zaradi nove ureditve spornega 90. člena Ustave je nastal notranji ustavni konflikt, saj je je temelj ustave – 3. člen, oblast ljudstva – zamejen in omejen do te mere, da lahko pride – in je v konkretnem primeru ZIUGDT do tega tudi prišlo!

Na volišča bi namreč moralo priti nekaj več kot 340.000 volilk in volilcev z željo po zavrnitvi zakona, pa še več bi jih moralo biti, kot zagovornikov zakona. Pobudnik spomni, da je vladajoča SMC na volitvah 2014 (http://volitve.gov.si/dz2014/) prejela le okoli 300.000 glasov, šele celotna volilna koalicija (DeSUS 88.968, SD 52.249) skupaj pa 442.780 glasov. Torej lahko z le 100.000 glasovi viška (gre za manj kot 6% vsega volilnega telesa) vladna večina štiri leta vsiljuje svoje zakone, pri čemer je zaradi sprememb 90. člena sklic referenduma praktično nemogoč, oz. se primeri le največ enkrat na leto.

Pobudnik poziva US, da z ustrezno odločitvijo na prvo mesto postavi oblast ljudstva, in razglasi zahtevo po 1/5 udeležbi kot podrejeno 3. členu Ustave. Le s tako ustavno-sodno prakso lahko na miren način pridemo nazaj, v območje delujoče neposredne demokracije in dvignemo njeno veljavo.

V primeru, da US ne bo zaščitilo samih temeljev Ustave, se bo z gotovostjo nadaljevala »tekma proti dnu«, saj je vladajoča struktura – katere glavni ustavni pravnik je prav sedanji predsednik Vlade Miro Cerar ml., izvajalec ustavnega državnega udara – že postala močnejša od informacijsko izstradane in politično otopele množice volilk in volilcev.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Zato pobudnik podajam

POBUDO ZA OCENO USTAVNOSTI ZIUGDT,

skupaj z

ZAHTEVO za izredno, prednostno in nujno obravnavo te pobude,

ZAHTEVO za takojšnje zadržanje izvajanja ZIUGDT do končne odločitve naslovnega sodišča,

oziroma PREDLAGAM naslovnemu sodišču, da naloži Državnemu zboru RS,

naj nemudoma odpravi notranjo ustavno napetost, povzročeno s

4. odstavkom spremenjenega 90. člena Ustave RS, ki določa:
“Zakon je na referendumu zavrnjen,
če proti njemu glasuje večina volilcev,
ki so veljavno glasovali, pod pogojem,
da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volilcev”,

tako da posredni zakonodajalec (DZ) z ustrezno ustavno večino

to in druge sporne določbe 90. člena

v najkrajšem možnem času

izbriše

iz Ustave Republike Slovenije.


Kar pa je pri tej pobudi najpomembnejše, je dejstvo, da je Republika Slovenija podpisnica 
Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, katerega25. člen narekuje:

Vsak državljan ima

brez nerazumnih omejitev

pravico in možnost sodelovati

pri neposrednem upravljanju javnih zadev.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Sledi navajanje členov Ustave, s katerimi je sporni zakon v nasprotju (zaradi neustavnega referendumskega postopka): 1., 2., 3., 5., 8., 22., 44., 153., vse skupaj v povezavi z 161. členom.

In še členi Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki so kršeni: 1., 2., 25. in 26.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Zaključek

Referendum v medijih doživlja enako usodo, kot volitve. Zaradi ureditve financiranja političnih strank je v interesu vladajočih struktur, da se čim manj volilk in volilcev udeležuje volitev, neudeležba namreč ne pomeni manjših finančnih sredstev za politične stranke (23. člen ZpolS). Enako je z referendumi. Vladajočim strukturam je v interesu, da se tudi referendumov udeleži kar najmanjše število volilk in volilcev.

Pasivnost slednjih mediji – tako zasebni, kot državni – samo še vzpodbujajo. Preveč je primerov, raznih »pametnih kolumnistov« ali »še pametnejših anonimnih forumaških trolov«, ki zatrjujejo, da »so referendumi brezveze«, da »tako ali tako nič ne pomenijo«. In še ne motijo se zelo. Referendumske odločitve namreč veljajo zgolj 1 leto, v primeru Janka Moederndorferja in njegove novejše verzije Družinskega zakonika (ZPZ) pa le nekaj mesecev. To odobrava tudi Ustavno sodišče, saj tovrstnim delikventom omogoča tovrstno početje (U-I-76/16-5, 12. 9. 2016).

No, še bolj konkretni primer zaničevanja in zavajanja glede medijev lahko dam že naslov včerajšnjega članka: Referendum o drugem tiru je padel – siol.netSpoštovani, referendum ne pade, kvečjemu ne uspe. In referendum ne uspe le takrat, ko ni izveden pravilno. No, ta referendum je v resnici bil neuspešen. Ni pa to povezano z odločitvijo ZA ali PROTI.

Nadalje bi kot izrecno manipulacijo dodal članek iz zasebnega F21 medija, ki opisuje Cerarja:

http://www.delo.si/novice/slovenija/cerar-volivci-imajo-dovolj-politicnih-igric.html

»Zavrnil je očitke pobudnikov referenduma, ki v nizki udeležbi vidijo nelegitimnost projekta. »O nelegitimnosti ni govora, pravila so bila jasna, vse smo odigrali po pravilih,« je bil odločen.«

Cerar je sodeloval v predpripravi rušenja referendumskih pravil in pravil demokratične družbe. Cerar se nikoli ni opredelil glede zatrjevanih kršitev 6. člena ZVRK ali druge politične zakonodaje. In tak človek govori, kako so igrali po pravilih? STA, RTV SLO in SiOL, ki so vse državna podjetja/zavod, so pravila očitno kršili. In prav zaradi teh kršitev je prišlo do izkrivljenosti svobodne volje volilk in volilcev, kar je pripeljalo do malenkostne prevlade (zapeljanih) zagovornikov zakona in do udeležbe, za katero neustavna ustavna sprememba pravi, da je premajhna.

*    *    *

Ustavno sodišče pozivam, da v čim krajšem času odloči o tej pobudi in odpravi neusklajenosti z Ustavo Republike Slovenije, dodatno pa tudi kršitve načel Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki so dodatno specialno v nasprotju s 153. členom Ustave RS!

Na podlagi vsega navedenega zato Ustavno sodišče pozivam, da v skladu s 161. členom URS nemudoma ugotovi neustavnost ZIUGDT in ga razveljavi.

Z lepim pozdravom Osti jarej!

Blaž Babič

Ljubljana, 25. september/kimavec 2017

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 
 
Še posnetek novinarske konference, z dne 21. kimavec 2017: