V tem primeru gre za velikansko golju­fijo oz. absurd absurdov. Do zdaj smo Slovenci v projekt že vložili več kot 60 milijonov evrov, kar snovalci zakona na­merno ignorirajo. V podjetje bomo poleg 60 milijonov že porabljenih evrov vloži­li še 200 milijonov evrov svežega kapita­la, Madžarska pa bo vložila le 200 milijo­nov svežega kapitala, za kar bo pridobila 50 odstotkov 2TDK.

Takoj za tem naj bi se družba prijavi­la na razpis za pridobitev nepovratnih sredstev Evropske unije in tako pridobi­la 250 milijonov evrov nepovratnih sred­stev, to pomeni, da bi 125 milijonov nepo­vratnih evrov takoj pripadlo Madžarski. 

Realni vložek Madžarske bi bil že takoj po ustanovitvi tako le 75 milijonov evrov. 

Gremo naprej. Za s tem zakonom prizna­nih 200 milijonov evrov vloženih sred­stev bi Madžarski naša država iz prora­čuna plačevala 4,5 odstotka nekakšnih letnih obresti, kar znese devet milijo­nov evrov na leto, in to kar za vseh 45 let. Madžarska bo tako samo iz tega na­slova v 45 letih dobila dobrih 400 milijo­nov evrov. Vemo, da je obrestna mera v Evropi trenutno celo negativna. Mestna občina Koper za najete kredite plačuje od 1,2 do 1,5 odstotka letnih obresti, Mestna občina Ljubljana, ker ima zaradi veliko­sti boljše pogajalske možnosti, samo en odstotek. Pomeni, da državi za izposo­jeni denar na trgu ne bi bilo treba plače­vati več kot 0,2 ali pa največ 0,5 odstotka obresti. Če bi država vzela 200 milijonov evrov kredita, bi za to plačevala na leto največ en milijon evrov, torej bi samo pri tej postavki privarčevala najmanj osem milijonov evrov letno. Ta razlika ni na­merna, v to me ne bo prepričal nihče.

A to je šele začetek! Finančna kon­strukcija drugega tira je strukturirana iz 400 milijonov začetnega vložka obeh dr­žav, 250 milijonov nepovratnih evropskih sredstev in 300 milijonov evrov dolgoroč­nega posojila Evropske investicijske ban­ke. To je ena plat. Še bolj zanimiva je dru­ga plat - finančna konstrukcija prihod­kov v podjetje 2TDK. Sporni zakon nalaga Luki Koper obveznost plačila nove takse, ki jo bo Luka kar 45 let morala plačevati 2TDK, in sicer po želji snovalcev zakona kar 19 milijonov na leto, vsekakor pa ne manj kot deset milijonov evrov. Če vza­memo najnižjo vrednost, to je deset mili­jonov evrov krat 45 let, pomeni, da bo sa­mo Luka Koper za ta projekt plačala naj­manj enormnih 450 milijonov evrov, kar je po naših izračunih v resnici realna ce­na za celoten projekt.

Tudi to še ni vse. Druga nova dajatev, ki jo določa isti zakon, je nova taksa za to­vorna vozila. Vsi prevozniki bodo po no­vem dolžni plačevati to novo takso, če­prav proga njim sploh ni namenjena, in sicer prav tako podjetju 2TDK. Tudi ta ta­ksa naj bi na letni ravni znašala najmanj deset milijonov evrov, kar pomeni, da bo v 45 letih 2TDK iz tega naslova dobila na­daljnjih najmanj 450 milijonov evrov, to­rej bi tudi oni plačali po naših izračunih celoten projekt. Toda podjetje 2TDK je po zakonu upravičeno tudi do pobiranja ta­ko imenovane uporabnine oz. prevozni­ne po novi trasi, kar naj bi zneslo ravno tako kakšnih deset milijonov evrov letno. 

Pomnožimo s 45 leti in že smo pri novih 450 milijonih evrov.

Poleg teh treh novih prihodkov 2TDK je v zakonu predviden še četrti, to je dr­žavni proračun. Snovalci predvideva­jo, da bo prihodek 2TDK iz teh štirih vi­rov na letni ravni skupno med 42 in 50 milijoni evrov. Pomnoženo s 45 je to naj­manj 1,890 milijarde evrov oziroma naj­več neverjetnih 2,250 milijarde evrov.

Če vzamemo najnižjo možno vrednost, to je 1,890 milijarde evrov, in k temu prište­jemo denar, ki naj bi ga resnično pora­bili samo za projekt, torej 400 milijonov evrov od obeh držav, pa še 250 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 300 mili­jonov evrov posojila EIB, to znese naj­manj 2,840 milijarde evrov. K temu še ni vštetih 400 milijonov evrov madžarskih obresti: že smo pri najmanj 3,24 milijarde evrov pa vse do 3,6 milijarde evrov. Vse to za borih 27 km nove enotirne železniške povezave. 

Boris Popovič, intervju za Reporter