11 vprašanj in odgovorov JURETU LEBNU in MIRU CERARJU

Izhodišče investicije 2 tira mora biti trasa proge, kajti prav od umestitve trase v prostor  je odvisen največji del stroškov projekta in okoljska sprejemljivost investicije. Zato je nujno, da temu namenimo največ pozornosti.

Tukaj predstavljamo prednosti inženirskega predloga, ki je nastal kot reakcija  na vladno zavračanje vsakega premisleka o samem izhodišču projekta. Pri tem se ne spuščamo v neposredno kritiko in primerjavo s  projektom dr. Duhovnika, pač pa zgolj v primerjavo z vladnim predlogom, ki je dobil z rokohitrskim sprejemanjem zakona neverjeten pospešek, ki že meji na blaznost, saj vse ostale predloge razglaša za skorajda narodno sabotažo. Civilna družba za nadzor  (dr. Damijan) pa v potek trase ne posega, saj pristaja bolj ali manj na vladni predlog trase brez premisleka o prostorski umestitvi  nove železnice.

Kljub temu Damjanove ugotovitve v teh pripombah upoštevamo, ker tudi po naših ocenah znatno in upravičeno očistijo predimenzionirane stroške vladne variante. 

Menimo, da je v tem trenutku najbolj nujno, da poslanci državnega zbora zagotovijo evaluacijo našega in vseh drugih predlogov. Predlog, ki ga dajemo v oceno širši in strokovni javnosti je torej ALTERNATIVA vladnemu predlogu. To je nujno, kajti prepričani smo, da nas bo rokohitersko inPONOVNO ZAVRAČANJE ALTERNATIV – kot že tolikokrat v slovenski zgodovini, zelo drago stalo. Molk stroke in državljanov ob tem pa štejemo za neodgovorno početje.

Od medijev pričakujemo odprto in nepristransko poročanje brez favoriziranja vladnega predloga in trdnost, da se NE UKLONIJO POLITIKI IZVRŠENIH DEJSTEV. Ponovni premislek in nova evaluacija vseh projektov mora biti primerjalno korektna in poštena, brez tabuiziranja in etiketiranja predlagateljev, kajti DOBRO IZBRANA TRASA SE BO OBRESTOVALA TAKO PRI ČASU IZGRADNJE, VZDRŽEVANJU IN PROPUSTNOSTI PROGE KOT TUDI PRI CENI INVESTICIJE.

Železniško progo gradimo za 100 let ali več, vsekakor pa ne za dobo enega ali dveh mandatov katerekoli vlade. Zato je naše vodilo pri načrtu predloga trase eno samo: zgraditi progo Divača Koper, ki bo cenovno, tehnično in poslovno dolgoročno in s stališča vzdrževanja proge in okolja najmanj rizična in hkrati tudi dolgoročno dovolj propustna. Za predlogom ne stoji noben skrit lobi, stojijo pa člani najmočnejšega lobija Slovenije, to smo davkoplačevalci, ki smo končni plačniki napak politike in/ali na skrivaj zlobirane politike in stroke.  

Na zemljevidu ki ga prilagamo, so označene vse tri trase – vladna, inženirska in varianta dr.Duhovnika. Pričujoči predlog je v bistvu inženirski, na karti je označen z rdečo črto, vladni predlog je zarisan s plavo barvo, predlog dr. Duhovnika pa z zeleno.

POUDARKI, KI JIH IZPOSTAVLJAMO PRI TEM - novem PREDLOGU, SO V KRATKEM SLEDEČI:

  1. Predlog že v izhodišču predpostavlja DVOTIRNO PROGO in projekta ne prepušča ANEKSOM, ki bodo po vladnem predlogu,  ki predpostavlja DRUGI TIR BREZ DRUGEGA TIRA, nedvomno sledili kasneje, ko bo že vse pozabljeno in bomo prisiljeni zgraditi še en resnični drugi tir. Tega je zato treba vkalkulirati v ceno investicije že sedaj  tudi zato, da ne postane opravičilo oziroma pokritje za kasnejše  NOVE IN NOVE PODRAŽITVE.

2.Trasa, ki jo predlagamo   (v rdeči barvi) v največji možni meri izkorišča naravne danosti – to je konfiguracijo terena in vzpon po dolini reke RIŽANE, obenem pa se izogne križanju z avtocesto, kjer so vsakršni posegi v kraška tla tako rekoč prepovedani, ker so preveč rizični za obstoječe objekte (proga pod avtocestnim viaduktom Črni Kal).

  3. O alternativni trasi morajo biti seznanjeni in informirani  vsi, tudi potencialni tuji investitorji in odgovorni v teh državah ter pristojne institucije v EU. V kolikor tega ne bo storila vlada bomo to storili mi sami.

4.Radius proge mora biti takšen, da tudi na zavojih dopušča hitrost 100 km, kar zagotavlja dovolj močno prepustnost proge.

5.Najmanjši radius proge pa mora biti  tolikšen, da ne bo povzročal pretirane obrabe tračnic in koles na železniških vagonih. To je pomembno tako s stališča stroškov vzdrževanja proge kot tudi z okolje varnostnega vidika, zaradi čim manjšega iskrenja in zmanjšanja nevarnosti požarov.

6.Takšen radius, to je radius ki sledi tem zahtevam je radius z najmanj 3.000 metrov, v  vladnem predlogu pa je ta celo samo 1.350 metrov. Zdi se, kakor da sta ekologija in fizika za vladne načrtovalce irelevantni – ali pa je to zopet ena od slovenskih značilnosti - podrejanje stroke samo za ta primer ?

7. Število tunelov je v predlogu zreducirano na minimum, kajti cena proge v tunelu je pogojena tudi z NJIHOVO GOSTOTO. Tuneli predstavljajo  najdražji del trase: po vladni varianti je tunelov 8, po tem predlogu sta tunela samo 2. 

8.Trasa mora biti koncipirana tako, da je število viaduktov čim manjše, skratka nujno je upoštevati naravne danosti, ki pa so v projektu vlade očitno zanemarjene. Vladna trasa predvideva 1,1 km viaduktov,  inženirski predlog se jim izogne in nima nobenega. Razlika je  tudi tukaj pomembna.

 9. Kadar konfiguracija terena to dopušča je treba traso umestiti na površini in v racionalni meri zmanjšati ne le število pač pa tudi dolžino tunelov. Vladni predlog je bistveno slabši -  ta predvideva 20,4 km tunelov, inženirska varianta pa 16,1 km. Če razliko 4,3 km pomnožimo s 35 milijoni in odbijemo standadno ceno izven tunela, je neto prihranek 3,4 krat 28 milijonov = 120,4 milijone.

10.          Naslednja postavka je redukcija stroškov za viadukte, ki jih je po vladnem predlogu v dolžini 1,1 km, ki pa jih  v tej varianti NI. To prinese 30,8 milijonov.  Ali skupaj s predhodno postavko 150 milijonov.

11. Če vzamemo ceno projekta 700 (ocena J.P. Damjana) in odštejemo 150 milijonov = 600 milijonov, pri čemer je 50 milijonov dodanih za varovanje proge pred izlitjem v dolini reke Rižane.  Ta postavka pa ob drugih preventivnih ukrepih sploh ni nujna. 

 

SKLEP:  Nič se ne mudi. Čeprav vlada grozno hiti. Čas premisleka za evaluacijo projektov  bo zlahka kompenziran s skrajšanjem časa izgradnje, ki ga  omogoči boljša trasa.

Cena racionalne variante dvotirne proge z ekološko varovalno posodo je torej največ 600 milijonov, pri čemer tukaj sploh niso vračunani bistveno nižji stroški tekočega in investicijskega vzdrževanja proge.

Ta matematika ni znanstvena fantastika, tudi državljani davkoplačevalci jo bodo zlahka razumeli, tudi tisti z naše obale, če jim bo vsaj enkrat preprosto in pošteno predstavljena. Menimo, da je nujno, da to razume tudi vlada, če ne pred volitvami pa po njih. Sprejem sedanje vladne variante pa je vladni pokop. 

Očitno še nismo dovolj revni, da bi  bili prisiljeni varčevati ko je to še možno. Ker vlada tega ne počne moramo na to opozarjati državljani.     

Zapisal: Vili Kovačič

avtor trase:  dipl. ing. Rudolf Varl